Sezona piknikov se je letos začela prej kot lani – Na vzhodu čebula in meso za žar, na zahodu pa paradižnik in lignji
Ob svetovnem dnevu piknika, ki ga obeležujemo 18. junija, podatki razkrivajo, da imamo na piknikih najraje čevapčiče, pleskavice in pivo. V zadnjem času se vse pogosteje odločamo tudi za zelenjavo, sladice in druge priloge. Zanimive kulinarične razlike pa se kažejo tudi med vzhodom in zahodom države.
Čeprav vrhunec piknik sezone običajno beležimo junija oziroma v preostalih poletnih mesecih, podatki kažejo, da se navade spreminjajo. Uporabniki Wolta so med januarjem in majem letos naročili 18,3 odstotka več izdelkov, povezanih s pikniki in peko na žaru, kot v enakem obdobju lani, medtem ko je bil letošnji maj najmočnejši mesec v celotnem analiziranem obdobju. Rast tako nakazuje, da se sezona druženj na prostem vse pogosteje začne že zgodaj spomladi, torej marca in aprila, ob prvih toplejših, sončnih dneh.
Piknik že dolgo niso več samo čevapčiči
Med najbolj prepoznavnimi jedmi na pikniku zagotovo ostajajo čevapčiči, pleskavice in meso za žar, vendar podatki kažejo, da je današnja piknik košarica precej bolj raznolika. Piknik tako ni več povezan samo s peko mesa na žaru, temveč vse bolj tudi s prilogami, pijačo in sladicami.
Zelenjava namreč predstavlja približno četrtino vseh naročil v tej skupini, pri čemer med najbolj priljubljenimi izdelki izstopata čebula in paradižnik. Sladki izdelki, predvsem sladoled, predstavljajo dobro petino naročil, pivo oziroma druge alkoholne pijače prav tako približno petino, meso za žar pa nekaj več kot desetino.
Kakšne so regionalne razlike?
Piknik košarica se po Sloveniji precej razlikuje. Zagotovo najbolj izstopa dejstvo, da ima na Štajerskem pri pripravi piknika pomembnejšo vlogo čebula, medtem ko na Obali pogosteje posežejo po paradižniku.
Razlike so vidne tudi pri drugih izdelkih. Medtem ko v Kopru in Izoli raje naročijo lignje za žar namesto čevapčičev, je v Kranju piknik še vedno močno povezan s čevapčiči in pleskavicami. V Domžalah preseneča priljubljenost sladoleda, piva in ledenega čaja, v Murski Soboti pa ostaja v ospredju bolj klasičen piknik z mesom za žar. V nekaterih manjših mestih imajo pomembnejšo vlogo bolj priročne izbire za druženje na prostem, kot so pripravljeni sendviči in izdelki za hitro pripravo obroka.
Vikend je čas za piknik
Piknike še vedno najpogosteje organiziramo ob koncu tedna. Podatki kažejo, da je največ naročil, ki so povezana s piknikom in peko na žaru, oddanih ob sobotah in nedeljah, medtem ko so delavniki precej mirnejši. Pri tem najbolj izstopa sobota, saj je približno za tretjino močnejša od povprečnega delavnika, kar potrjuje, da se večina tovrstnih naročil zgodi takrat, ko imajo ljudje več časa za druženje, pripravo hrane in obroke na prostem.
Sodobni piknik je sicer pogosto precej spontan. Namesto večdnevnega načrtovanja se veliko nakupov zgodi tik pred druženjem, ko uporabniki naročijo manjkajoče sestavine, brez katerih si zelo težko predstavljamo dober piknik. Podatki kažejo tudi, da rasti ne zaznavamo le v največjih urbanih središčih, ampak tudi v manjših slovenskih mestih.
Piknik kot ogledalo poletnih navad
Piknik ostaja preprost način druženja na prostem, naše navade pa se gibljejo v smeri večje praktičnosti, spontanosti in bolj raznolike košarice. Ta je zagotovo dober kazalnik sezonskih navad, lokalnih okusov in tega, kako hitro se ob prvih toplih dneh spremenijo naše vsakodnevne izbire.
