Pero Lovšin in Dušan Čater: če ste za dramo, smeh in avanturo, je to knjiga za vas …
V kavarni SEM je bilo ob predstavitvi knjige Na poti s Perotom Lovšinom hitro jasno, da ne gre za še eno klasično glasbeno biografijo. Gre za knjigo, ki ima ritem ceste, vonj po koncertnih zaodrjih, ostrino punkovskega spomina in dovolj humorja, da bralca potegne že po prvih straneh.
Pero Lovšin, prvi glas legendarnih Pankrtov in eden najprepoznavnejših obrazov slovenskega punka, je dobil biografijo, ki ni napisana kot muzejski zapis. Avtor Dušan Čater ga spremlja živo, neposredno in brez sterilne distance. Od pomladi do pomladi je z njim na koncertih, predavanjih, snemanjih novega albuma in zabavah po Sloveniji. Rezultat je knjiga, ki je hkrati biografija, potopis, roman ceste in portret človeka, ki je pomembno soustvarjal slovensko glasbeno in kulturno zgodovino.
Punk, ki ni bil samo glasba
Ob predstavitvi knjige sta Lovšin in Čater v pogovoru, ki ga je vodila Sonja Javornik, obujala zgodbe in spomine na začetke slovenskega punka. In prav tu knjiga dobi svojo pravo moč. Ne ostane samo pri anekdotah, temveč odpre čas, ko je imel dolgčas skoraj uporniški potencial.
To je bil čas, ko se je iz vsakdanjega sivila lahko rodil bend, iz benda gibanje, iz gibanja pa generacijski glas. Pankrti niso bili samo glasbena skupina. Bili so izjava. Bili so hrup v prostoru, ki ni bil vajen, da mu kdo tako naravnost pove, kaj si misli.
Lovšin je bil pri tem eden ključnih obrazov. Drzen, kritičen, neposreden in dovolj svojeglav, da se nikoli ni zares pustil udomačiti. Tudi zato knjiga ne deluje kot nostalgično obračanje nazaj, ampak kot živ dokaz, da dober punkovski duh ne zastara. Samo malo spremeni obliko.
Od Kodeljevega do koncertnih odrov
Eden najbolj zanimivih delov knjige je vračanje v Lovšinovo odraščanje v tako imenovanem »kodeljevskem šesterokotniku« med zaporom, športnim parkom, vojašnico, norišnico, porodnišnico in mrtvašnico. Že ta prostor zveni skoraj kot literarna kulisa, v resnici pa je bil del okolja, iz katerega je zrasel glasbenik, ki je znal iz opazovanja sveta narediti energijo.
Skozi pogovore, pričevanja in spomine njegovih življenjskih sopotnikov knjiga razkriva Lovšinov odnos do sveta, njegovo trmo, občutek za upor, pa tudi ljubezni, potovanja, glasbene začetke in trenutke, ki so se zapisali v zgodovino slovenske popularne kulture.
Čater se pri tem ne zadovolji z naštevanjem dejstev. Njegov slog je živ, neposreden in mestoma skoraj romaneskni. Bralec nima občutka, da bere urejeno mapo arhivskih podatkov, ampak da sedi v avtu, za mizo, v zaodrju ali v kavarni, kjer se zgodbe kar same odpirajo.
Biografija in roman ceste v enem
Na poti s Perotom Lovšinom zato najbolje deluje kot hibrid. Je biografija, ker prinaša pomembne postaje iz Lovšinovega življenja. Je roman ceste, ker se ves čas premika. In je tudi portret nekega časa, ker skozi Lovšinovo zgodbo ujamemo širšo sliko Slovenije, glasbe, mladosti, uporništva in kulturnih premikov.
Dušan Čater, avtor romanov Imitacija, Patosi, Ata je spet pijan, B52, Ekstradeviško in Dežela ZOO, mladinskih romanov Pojdi z mano in Ribamož ter več zbirk kratke proze, zna iz resničnega materiala narediti berljivo literaturo. To je pri takšni knjigi ključno. Biografija namreč lahko hitro postane spomenik. Ta knjiga pa ima življenje.
In prav zato utegne zanimati tudi tiste, ki Perota Lovšina ne poznajo do zadnje pesmi, albuma ali koncerta. Dovolj je, da vas zanimajo ljudje, ki so si upali biti glasni takrat, ko to ni bilo samoumevno.
Knjiga za vse, ki imajo radi dobre zgodbe
Predstavitev v kavarni SEM ni bila samo literarni dogodek, ampak srečanje z obdobjem, ki je še vedno močno prisotno v slovenskem kulturnem spominu. Lovšin in Čater sta skozi pogovor pokazala, da se za dobro biografijo ne skriva samo pomembno življenje, ampak tudi dober pripovedovalec.
Če ste za dramo, smeh in avanturo, potem sta Čater in Lovšin dobra izbira. Na poti s Perotom Lovšinom je knjiga za vse, ki jih zanimajo punk, glasba, zaodrje, spomini, potovanja in ljudje, ki se niso nikoli znali povsem lepo obnašati po pravilih.
In hvala bogu za to.
